Projekt ZRSŠ – Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje

Gimnazija Bežigrad je vključena v projekt ZRSŠ Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje, katerega cilj je razvijanje šolske prakse, ki kar v največji meri upošteva individualne potrebe, posebnosti, zmožnosti … učenca in temelji na formativnem spremljanju, s katerim zagotavljamo optimalen razvoj ter učno uspešnost vsakega učenca.

Novost tovrstnega dela je v vključevanju vseh učencev v sooblikovanje učnega procesa (seznanitev in priprava namenov učenja, oblikovanje kriterijev uspešnosti ter osebnih ciljev, zastavljanje vprašanj, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje itd.), kar vodi k učenčevi aktivnejši vlogi ter h kakovostnemu in trajnejšemu znanju. Pomembno je ozavestiti dejstvo, da vidimo in slišimo vsakega učenca, spodbujamo medsebojno sodelovanje ter s tem izboljšamo motivacijo (za učenje) in soudeleženost pri razvoju vključujoče se šole.

Kaj pridobi učenec?
  • Vpogled, kako se uči in kako sam usmerja procese učenja: kaj mi gre, kje sem dober, kaj moram storiti, da bom napredoval …
  • Vpogled v težave v razumevanju in iskanju poti za izboljšanje razumevanja.
  • Z dokazi vizualizira svoje znanje, kar vpliva na kakovost in trajnost znanja.
  • Priložnosti, da je učenec viden, slišan in v učnem procesu upoštevan.
  • Z zbiranjem dokazov dobi bolj celosten vpogled v svoje znanje in napredek.

Skozi projektno delo pri pouku (ali pa tudi skozi delo pri posameznih urah) si tako prizadevamo ustvariti učno okolje, v katerem se učenci počutijo sprejete, vključene in lahko razvijajo svoje potenciale.

V šolskem letu 2021/2022 smo tako pri različnih predmetih v svoje delo vključili tako koncepte formativnega spremljanja kot tudi ocenjevanja. Sledili smo vsem zahtevam in prednostim sodobnega pouka ter veščinskega dela in nastalo je veliko zanimivih izdelkov pa tudi drugih gradiv.

Pri pouku slovenščine smo skozi zgoraj predstavljene faze formativnega spremljanja obravnavali eno od renesančnih novel, to je Novelo o sokolu. Sledili smo vsem fazam formativnega spremljanja pouka, načrtovanju in seznanjanju dijakov z vsemi kriteriji (tako spremljanja kot tudi ocenjevanja); učiteljici, vključeni v projektno delo, pa sva podajali povratne informacije za posamezne opravljene dejavnosti in na koncu celotno delo vsakega učenca tudi ocenili. Končni izdelek našega dela je spletni časopis (ustvarjali smo ga v štirih oddelkih 1. letnikov), v katerem smo ustvarjali zgodbe na različne teme, ki smo si jih zastavili skozi skupinsko delo.

Navajamo povezave do spletnih časopisov:

Pri pouku biologije smo koncepte formativnega spremljanja vključili v ure, ko so dijaki spoznali kriterije razvrščanja organizmov v sistem in zgradbo in delovanje rastlin. Sledili smo vsem fazam formativnega spremljanja pouka, načrtovanju in seznanjanju dijakov s kriteriji, medsebojno sodelovanje, vrstniško vrednotenje…, kar vodi dijake k aktivnejši vlogi pri pouku. Dijaki so podajali povratne informacije za posamezne opravljene dejavnosti sošolcu, sama pa sem podala povratne informacije tako dijaku, ki je dejavnost opravljal, in tistemu, ki je sošolčevo delo komentiral. Izvedba ur je predstavljena v kratkih videoposnetkih, dostopnih na spodnjih povezavah:

2022 AK1: https://youtu.be/el0Wy-j9tzs

2022 AK2: https://youtu.be/RB0kDRd8gs8